Brexit, izraz, ki pomeni “britanski izstop”, se nanaša na izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Ta dogodek ni preoblikoval le britanske politike, temveč je vplival tudi na globalno dinamiko. V tem članku raziskujemo izvor, razloge, potek in vpliv brexita ter tako ponujamo boljše razumevanje njegovega pomena.
Odnosi med Združenim kraljestvom in EU
Združeno kraljestvo se je leta 1973 pridružilo Evropski gospodarski skupnosti (EGS), pozneje poznani kot Evropska unija. Odnosi med Združenim kraljestvom in EU so se v desetletjih zaostrili zaradi nesoglasij glede suverenosti in politik.
Evroskepticizem ali skepticizem do povezovanja EU se je okrepil, kar je privedlo do pozivov k ponovnim pogajanjem in nazadnje do referenduma leta 1975. 67,2 odstotka volivcev se je strinjalo, da ostanejo v EGS.
Referendum 2016
Politične napetosti so se stopnjevale v letih, ki so vodila do leta 2016. Premier David Cameron je ob naraščajočem nezadovoljstvu javnosti obljubil referendum o članstvu v EU. S to obljubo je želel odpraviti delitve v svoji konservativni stranki in pomiriti volivce, nezadovoljne s politikami EU. Referendum, ki je potekal 23. junija 2016, je postal prelomnica v sodobni britanski zgodovini.
Referendumske kampanje so bile polarizirane in strastne. Kampanja za izstop je poudarjala ponovno pridobitev suverenosti in nadzor nad priseljevanjem, kar je pritegnilo nacionalistična čustva.
Medtem je kampanja za obstanek poudarjala gospodarsko stabilnost, trgovinske koristi in tveganja izolacije.
“Kampanja za izstop je bila razdeljena,” je opisal profesor Paul Whitely z Oddelka za vlado Univerze Essex.
“Imeli smo uradno kampanjo pod vodstvom Borisa Johnsona, ki je spodbudila tisti del volivcev, ki so se imeli za ugledne in konservativne,” je nadaljeval.
“Nato smo imeli bolj neuradno kampanjo, ki jo je vodil Nigel Farage, ki je spodbudila tiste, ki so se počutili zapostavljene, kar je spodbudilo populistično gibanje.”
Na referendumu v Združenem kraljestvu leta 2016 ali referendumu o brexitu so se volivci spraševali, ali želijo, da Združeno kraljestvo ostane ali izstopi iz EU. Na koncu je prevladala stranka za izstop, ki je prejela 52 odstotkov glasov proti 48 odstotkom za obstanek.
Za izstop iz EU je glasovalo 51,9 odstotka oziroma 17,4 milijona glasov, medtem ko je 48 odstotkov (16,1 milijona glasov) želelo ostati v EU. Zlasti v Novi Angliji in Walesu je bilo močno izraženo razpoloženje “zapustiti EU”, medtem ko so volivci na Škotskem in Severnem Irskem želeli ostati v EU.
Združeno kraljestvo glasuje za izstop
Na glasovanje o odhodu je vplivalo več dejavnikov. Prvič, najpomembnejši so bili gospodarski pomisleki. Številni volivci so menili, da članstvo v EU zahteva pretirane finančne prispevke, in trdili, da bi ta sredstva lahko koristila domačim prednostnim nalogam. Drugič, pomembno vprašanje je bila suverenost. Kritiki so menili, da zakonodaja EU ogroža zakonodajno neodvisnost Združenega kraljestva.
Poleg tega je nezadovoljstvo javnosti spodbujala tudi zaskrbljenost zaradi priseljevanja. Pravila EU o prostem gibanju so privedla do povečanja migracij, kar so nekateri povezovali s pritiskom na javne storitve.
Pomembno vlogo so imele tudi napačne informacije, saj so se obljube kampanje, kot je preusmeritev 350 milijonov funtov tedenskih sredstev v nacionalno zdravstveno službo (NHS), izkazale za zavajajoče.
Statistični urad Združenega kraljestva je številko označil za “zavajajočo” in slabo predstavo o finančnih vezeh Združenega kraljestva z EU. Trditev namreč ne upošteva rabata, ki ga je prejelo Združeno kraljestvo. Dejanski znesek se je približal 250 milijonom GBP na teden.
Profesor Whitely je tudi poudaril, da Združeno kraljestvo po vstopu v EU leta 1973 ni doživelo bistvenega gospodarskega vzpona.
“Čeprav se zavedamo razlike med vstopom in izstopom, menimo, da če vstop v EU ni bistveno vplival na našo gospodarsko rast, izstop ne bi smel biti tako slab, kot se nam govori,” je dejal.
Vsi ti dejavniki skupaj so bili močan razlog za izstop iz EU.
Postopek umika
Po referendumu je Združeno kraljestvo v skladu s členom 50 Lizbonske pogodbe začelo postopek izstopa. Člen 50, ki je začel veljati leta 2009, določa pravni postopek prostovoljnega izstopa države članice iz Evropske unije.
Člen 50 vsebuje tri ključne določbe. Država članica mora EU obvestiti o svoji nameri, da bo izstopila, nato pa se mora pogajati o sporazumu o izstopu, ki zajema pogoje izstopa in prihodnjih odnosov. Nazadnje, postopek je treba zaključiti v dveh letih od uradnega obvestila. Ta postopek se lahko podaljša, če se ll države članice dogovorijo o podaljšanju tega obdobja.
S tem je bil izstop uradno potrjen, med Združenim kraljestvom in EU pa so se začela pogajanja. Pogovori so se osredotočili na trgovinske sporazume, pravice državljanov in mejne ureditve, zlasti glede Severne Irske. Proces se je soočal z zamudami in političnimi pretresi, vključno z dvema zamenjavama predsednikov vlad.
Združeno kraljestvo je uradno izstopilo iz EU 31. januarja 2020. Vendar je sledilo prehodno obdobje, ki je obema stranema omogočilo prilagoditev in dokončanje sporazumov. To obdobje se je končalo 31. decembra 2020, prihodnje odnose pa je oblikoval nov trgovinski sporazum.
Vpliv na Združeno kraljestvo
Vpliv brexita je globok in večplasten. Na gospodarskem področju se je Združeno kraljestvo soočalo z izzivi, med drugim z motnjami v trgovini in zmanjšanjem naložb iz držav EU. Po podatkih London School of Economics se je izvoz blaga iz Združenega kraljestva v EU leta 2022 zmanjšal za 6,4 odstotka.
Poleg tega so se morala podjetja spoprijeti z novimi carinskimi postopki, kar je povzročilo zamude in višje stroške. Nove trgovinske ovire so najbolj prizadele mala podjetja, saj jih je 14 odstotkov ustavilo izvoz v EU. zaradi brexita je moralo Združeno kraljestvo zapustiti enotni evropski trg oziroma notranji trg. Izstop Združenega kraljestva je prinesel nove trgovinske ovire z EU, prav tako pa se je zmanjšal obseg trgovine z EU. Potrošniki v EU plačujejo v povprečju 17 odstotkov več nad svetovnimi cenami hrane.
Poleg tega je bila rast v Združenem kraljestvu v primerjavi z drugimi državami G7 najpočasnejša. Te države sestavljajo ZDA, Združeno kraljestvo, Kanada, Francija, Nemčija, Italija in Japonska.
Na političnem področju je brexit spremenil notranjo in zunanjo podobo Združenega kraljestva. Na notranji ravni je izpostavil delitve med regijami in političnimi skupinami. Na mednarodni ravni je moralo Združeno kraljestvo na novo opredeliti odnose in se samostojno pogajati o trgovinskih sporazumih. Na socialnem področju je brexit spremenil življenja milijonov ljudi, zlasti državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, in britanskih državljanov, ki prebivajo v EU.
Na socialnem področju se je zaradi brexita zmanjšalo priseljevanje iz držav članic EU. Posledično je vplival na različne sektorje, kot so zdravstvo, visoko šolstvo in kmetijstvo.
Protokol o severnem otoku
Danes se odnosi med Združenim kraljestvom in EU še naprej razvijajo. Obe strani si prizadevata rešiti tekoča vprašanja, kot je protokol o Severni Irski. Ta okvir obravnava vprašanja, ki so se pojavila zaradi brexita, zlasti v zvezi z irsko mejo. Cilj protokola je tudi preprečiti trdo mejo na Irskem, poleg tega pa upošteva Sporazum iz Velikega petka iz leta 1998.
Sporazum iz Velikega petka, znan tudi kot sporazum iz Belfasta, je mirovni sporazum, ki je bil podpisan 10. aprila 1998. Z njim so se končali večletni nemiri na Severnem Irskem ali “težave” med unionisti/lojalisti in nacionalisti/republikanci.
Zaradi brexita se morajo podjetja v Veliki Britaniji in na Severnem otoku soočiti s povečanimi zahtevami glede dokumentacije in carinskih deklaracij za prevoz blaga.
Napovedi za prihodnost
Dolgoročni učinki brexita ostajajo negotovi. Medtem ko zagovorniki napovedujejo uspešno in neodvisno Združeno kraljestvo, kritiki opozarjajo na nadaljnje gospodarske in politične izzive.
Na splošno je brexit odražal globoke družbene in politične razlike. Pokazal je, kako zapleteno je usklajevanje nacionalne suverenosti in globalnega sodelovanja. Ker Združeno kraljestvo deluje zunaj EU, bodo njegove odločitve oblikovale njegovo prihodnost in ponudile lekcije za druge države.
Foto: Sandro Cenni on Unsplash
